17. jan. 2007

Preberite si

... članek, ki je bil objavljen 7. 1. 2007 v Nedelu. Ste opazile, da so na seminarski blog čisto pozabili? Vaš odziv na vsebino članka bom prebrala pozno zvečer, ko se vrnem s konference. Ker je ta ponavadi dolga, je tudi članek dolg...

10 komentarjev:

Katja.G pravi ...

Ravnokar sem hotela prebrati članek, a mi ne odpre strani, ko kliknem na link (the page cannot be displayed. Imate tudi ostale takšne probleme?
Imam tudi vprašanje glede seminarske naloge (1. izbira - blog in 5 objav) Kaj pomeni 5 objav? 5 različnih nalog ali 5 komentarjev posameznih dijakov?
Mora vsaka naloga zahtevati kreativno pisanje dijakov, ali lahko od njih zahtevam tudi kaj drugega? (npr. iskanje določenih informacij, naštevanje dobrih in slabih strani določenega "problema" itd.)?

Rok pravi ...

Prvo kot prvo, odlična ideja in super izvedba, Mary! :)
Blog je ličen, pregleden in dinamičen! Le tako naprej!

katja.g:
Članek je v .pdf obliki, zato je berljiv samo z namenskim programom, npr. Adobe Reader.

LP

Lidija pravi ...

Članek sem prebrala (katja meni je šlo gladko in nisem imela nobenih problemov). Sam po sebi se mi zdi zanimiv. Bojim se, da nas bodo računalniki čisto prevzeli, zasvojili, ne bomo se več pogovarjali kot nekoč (kar se dogaja že danes). To ni dobro. Kaj nas čaka? Bo internet nadomestil učilnice? Šolo kot ustanovo? Celo nas učitelje?
Spadam med mlade učitelje, pa imam velikokrat težave s tehnologijo, občutek, da me je povozil čas. Se to dogaja tudi vam?

urška pravi ...

Prebrala sem članek že zjutraj in hotela poslati komentar, pa sem imela tehnične težave. Ves komentar sem zbrisala. Upam,da mi bo tokrat uspelo. Res se mi zdi, da je to nekaj dobrega vendar ne spadam med ljudi, ki bi virtualno tehnologijo uporabljali z veseljem. Toliko kot je treba, ker nas v to sili način življenja in dela. Mislim,da je osebna komunikacija veliko več vredna,bolj pristna in tudi velikokrat zadostna. Kar se tiče učenja je to lahko pripomoček in popestritev,če bi imela zraven računalničarja za asistenta. Drugače pa me tehnične težave zaustavljajo. Čas pa je dragocen vse bolj- raje kot z računalnikom se ukvarjam z ljudmi osebno. Pri delu in doma. Je pa lepo spoznati kaj novega na teh področjih, da nas ne povozi čas. Ko sem prebrala članek, mi je postalo jasno, da nekateri pač radi tako komunicirajo in so dobri v tem, to jim je hobi in vez s svetom. Zanimivo, izzivalno vendar ne moj stil!

Mary pravi ...

Ja, za pdf dokumente je potrebno imeti nameščen Adobe Reader. Tega priporočam, ker je veliko dokumentov za naš pouk (o teh kakšen dan kasneje) prav v pdf formatu in bi bilo res škoda, če jih ne bi mogle pogledati in uporabljati.

Mary pravi ...

Ne, internet ne bo nadomestil učilnic, le doda jim kakšno novo barvo. Za ogrevanje, za zaključek, za popestritev, učitelju v pomoč pri pripravi za pouk itd - o teh e-gradivih kakšen dan kasneje, da vas ne obremenim preveč in da mi ne zmanjka tem za objave...

Katja.G pravi ...

Tudi meni je končno uspelo prebrati članek (rok hvala za nasvet) in moram priznati, da so moja mnenja glede bloganja deljena. Zdi se mi,da je treba predvsem upoštevati dejstvo, čemu je blog namenjen, oz. s kakšnim namenom ga želim uporabljati jaz. Blog kot ENA izmed novejših oblik dela pri poučevanju se mi zdi super ideja, saj pripomore k pestrosti pouka in motivaciji že tako zdolgočasenih dijakov, vendar pa pretiravati ne smemo, saj se takšnega načina dela prej ko slej nasitijo tako dijaki kot tudi profesorji, ki jim takšna zaposlitev vzame še precej več truda in časa, da ne omenjam vseh ostalih tehničnih težav. Problem nastane tudi pri dostopnosti interneta, ki ga vsak dijak še nima in če blogamo le z izbranimi ali potem ne izpostavljamo ostalih?? In še nekaj me zanima; ali smo kot profesorji res lahko trdno prepričani, da je nek komentar ali članek napisal naš dijak in ne nekdo drug, ki mu "pomaga"? Je res toliko zadržkov ali sem samo jaz tako pesimistična?:)

Mary pravi ...

Urška, tudi za to gre. Da gremo v korak s časom. Za sebe vem, da moram spremljati novitete, če hočem vsaj malo iti v korak s svojimi dijaki računalnikarji. Tudi lažje najdemo tisti osebni kontakt, ki je pri učenju tako pomemben - če te imajo za enega fosila, ki jih ne razume, je tudi delo z njimi težje. Dokaz, da so osebni kontakti nad virtualnimi, pa je zagotovo bil naš seminar v živo. Vedoželjne ste vse želele izvedeti nekaj novega in ste. Zdaj, ko boste kaj slišale o blogih, boste vedele, kaj to je. In da ste bile med prvimi pri nas, ki ste ga naredile same! Če to ni korak s časom, naj me vrag. Power point znajo zdaj otroci narediti že v osnovni šoli, jaz pa sem za to šla precej let nazaj kar na dva (2) seminarja...

Mary pravi ...

Rok, ta tvoja pohvala mi veliko pomeni. Še vedno ostajaš moja moralna in tudi tehnična (p)o(d)pora. Tetica Mary

robertina pravi ...

Končno sem tudi jaz uspela prebrati članek, a na šolskem računalniku.
Se popolnoma strinjam z Urškinim komentarjem.
Mene zanimajo blogi le toliko, da vem, kaj je to, in da če mi bo služba narekovala, da bom to znala uporabljati.
Ne, čas me ni povozil, kajti če je pa treba iti na Internet glede glasbe, ali kaj zdownloadati, ali speči kakšen CD, sem pa jaz prva. Bloganje me pa pač ni pritegnilo.
Sicer pa nikoli nisem bila zasvojena z računalniki.
Najbolj mi pa gre na živce, če mi nekdo vošči Božič, ali pa rojstni dan po mobitelu, kaj šele po e-mailu. Meni je to vse brezosebno.